#Poezija

Smrtnega strahu poljub

danaja...1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

ODŠEL JE POGUM… ko monotonost kolesnic širokih v rdečem blatu se končala je in skozi hlad oči ledenih me zadelo njih sovražno je srce, z orožja grožnjo v rokah, ki srhljivo svetilo se je. ODŠEL JE STRAH… ko nemoč človeško sem priznala, vse želje, vse cilje sem spustila, življenje svoje v Njegove roke do popolnosti predala… . In kot da le smrti so privid bili – so odšli. A meni neomajna VERA v srcu – JE OSTALA. .

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Molitev v lepoti ranega jutra