Oploditev

Ja, čangula, ljubezen te ponese do praga večnosti... In ljubezen, ki s časom raste, se krepi... ljubezen prava, od kod je? Le odkod, če ne iz - večnosti! Tudi tebi želim veliko ljubezni! Danaja

Opa, je škratek zasejal en - me - preveč (prva kitica, druga vrstica), pa ga z očmi sploh nisem videla, ker sem ob kontrolnem branju, kar s srcem prek besedila šla. Torej se glasi prva kitica: Šepeta lahnega vetrič me pelje v srca tvojega globine in pesem njega nežna prebira harfe moje duše strune.

oooo danaja začel sem se zlivati v samo lepoto popeljal bi te rad v Lepoto kot nas ti pelješ v Ljubezen

Čangula, saj Lepota in Ljubezen tako blizu sta! Poglej v nebo, kjer oblaki Lepoto rišejo in z Ljubeznijo rose oplodijo zemljo! Danaja

Vseeno, bi te rad popeljal z menoj v lepoto delil s teboj lepoto,ki jo moje oči vidijo Se skupaj pogrezneva v neznano morje harmonije, od koder impresije so doma V zlivanju z Njo, pozabila sva nase Z naju odpadlo je vse staro Tako gola, čarobnost je krasila najina telesa Eleksir Nje, udahnil je v najina pljuča Odeta v brezčasna ogrinjala, skupaj v Enosti, tkala sva nove zvezde najinega Duha

Če tvoje oči Lepoto vidijo in če čuti jo srce, se iskreno ji odpre in se ji preda, dobiš nekoga, da s seboj popelješ ga… v neznana morja harmonije… ko vse odpade… in odeta v brezčasna ogrinjala skupaj v Enosti tketa nove zvezde svojega Duha. To največja, najvišja je Ljubezen partnerska, kar se je na Zemlji doživeti da! Partnerja pa - Bog ti da!

Neboš mi zdrsnila iz rok Danaja nobena ženska, mi več neuide postal sem, sama Lepota Sedaj se vas dotikam vsak dan s sončnimi žarki poljubljam vaša, še tako z oblekam skrita telesa lasketujoča se moja luč, odbija iz reke v vaše tople oči Z vetrom, se igram s plesujočimi lasmi vse naokoli Le kako, naj mi kdo zbeži, če sem postal vseprežemajoča Lepota

Oooooo, čangula, kako lepo!!! Ampak... zakaj si potem sploh še tu? Kaj ti ni Zemljica že malo pretesna in pa dolgočasna s svojimi dualističnimi štorijami?

Lepota je povsod Dualizem izginja v enosti Lepote

Čangula, res je, kar napisal si... A ujetost v tem prostoru in času smo izbrali si, da z orodji dualizma spoznamo sebe in se z zavedanjem spet dvignemo v lepoto Enosti. Ko odpreš se in te Lepota celega prežme, takrat ujetosti tančica se razpre in za trenutek - dotakneš se popolnosti. Res Enost blizu je; a zase rečem le, da še potrebujem brušenje.

brušenje, Večno brušenje.

Ooooo čangula … vseprežemajoča Lepota … :) sorči, se ne zafrkavam s tabo … vem, če sam ne bi spoznal takega občutja, ne bi tako napisal. Te razumem. In tudi to, zakaj tvoj komentarček ravno ta teden, haha, - pa ni namenjen moji pesmi. Ja, sem se prav nasmejala. : D

Hejahooo, Danaja točno tako! Brušenje, brušenje, večno brušenje:)

čangula, ja, brušenje, brušenje … (Večno? ne vem … jaz bi raje rekla: stalno … (dokler se bomo še vračali sem, naprej ne vem).) Ja, je pa fino poznati orodje, ki ga imaš v rokah! Sploh spoznati, da je le orodje. Le tako lahko veš, kaj počneš; in veš, kaj početi. (uf, pa ni lahko …) Si ti ena lenčina, pa se ti ne da pisati? ;) :)

Hejahooo Danajahooo! Hejahooo Danajahoooooo! Večna Lepota, večno brušenje, večna Ljubezen, večna Danaja! Oooooo Danaja! Pusti mi email, pa se bo lenčina preobrazila na raznobarvne cvetove padajoče na tvoj mail ´) Hejahooo Danajahooo! Hejahooo Danajahooooooo! Gledam in gledam v nebo, kjer oblaki Lepoto rišejo in z Ljubeznijo rose oplodijo zemljo!

Eeeeeeeeej čangulaaaa, čangula …… pa kakšna Ljubezen bi to bila, če Lepota samo na moj meil bi dehteče rož'ce vsipala? Nak, tega pa res ne moreva dovoliti! So rož'ce za vse, pa lunca, svetle zvezdice … in ti celo rekel si, da s sončnim žarkom poljubljal in božal zale bi deklice; pa dajva še fantke – JE LJUBEZNI ZA VSE! lenček… si lump ha, ha, a se ne boš se izmuznil - kje zdaj so tvoje rožice? tvoje pesmice?

Ej, čangula, zdaj te pa razumem … zdaj razumem, zakaj si raje kar - lenčina. Ja, prav imaš! Škoda energije. (ha,ha, ekološko obnašanje)

Opla! res prepričljiva pesem, mi je všeč. In fotka. Zelo okusno. Bravo, bravo!