Violeta1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Moje srce z lahkoto ti predajam, Moje solze z veseljem ti poklanjam Darila boljšega , oprosti, nisem našla. Čas neusmiljeno spomine stran odnaša. Z dreves jesenjsko listje tiho pada, V svoji popolnosti modrost nebes nad nami vlada. Deževje z mojih lic tvoje poljube spralo. Le tvoj meglen obris, nič drugega mi ni ostalo. Ustavi se, ustavi me, ustavi čas. Si spomni zdaj moj nasmejan obraz. Le en trenutek, ta trenutek name misli. Začuti me v vrsticah moje pesmi.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Upanje