BALDRIJAN1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Jesen,ko leto se poslavlja in listje spet rumeni Ko megla in jutra so pusta ,rad videl bi te, a te ni Bila bi ista kot takrat,ko prvič od lepote zadet V srcu ,ki bilo je prazno prižgala si mi upanje spet Takrat sem bil pijan od silne ljubezni tvoje Zdaj vem,da ljubil sem nekaj ,kar ni bilo moje Ljubil sem nekaj,kar nosila si v sebi takrat In to še vedno nosiš ,le jaz nisem več tak. Ljubezen,ki to ni bila, zgorela je prehitro Da zdaj ostal je le še pepel spomina Na nekaj,kar lahko bi za večno ljubil A kaj,ko sem te zdaj prehitro izgubil Zdaj pa rad bi vrnil čas nazaj V tisti lep pomladanski mesec Maj Da takrat ne pogledal bi te v oči Le nosil bi te v srcu,tako kot me nosiš ti. Rad bi te pozabil razum mi govri Srce pa tega mi ne pusti, le krvavi Le naj krvavi ,naj steče bolečina Naj ostane prazno srce spomina.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Ko si in ko te ni