#Poezija

Nič več

Žalostni Gad1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ne hodim več poti, je le še tlak - ni več sledi. Ne pazim več krivin, je le še znak - ni več pasti. Nič več ne poletim, je le še zrak - ni več višin. Ne čutim več dotik, je le še prah - ni več oblik. Ne slišim več odziv, je le še glas - ni več tišin. Ne vidim več luči, je le še dan - ni več noči. Ne sanjam več daljin, je le še prag - ni več bližin. Nič več ne hrepenim, je le še čas - ni bolečin. Ne upam, ne trpim, je le še zdaj - ni več spomin.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Klon