Zapuščeni grob

Ko teža časa rušo bo zdrobila, ko črvov truma bo meso požrla, ko bo hrustanec gruda strla, ostala zapuščena bo gomila. Jesen jo z listjem vlažnim bo pokrila, z robidjem sivim ji obraz zastrla, ograjo črno rja bo odrla, še preden vsa bo v blato potonila. Edina krizantema bo segnila, še zadnja sveča se bo v vosku scvrla, razpelo trhlo burja bo podrla, za njim ostala bo le rakla gnila. Na njej bledeč bo epitaf oznanjal, da rajnki se je poeziji klanjal.