#Poezija

Poljub

Žalostni Gad1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Strasti opojnih vonj dražeč razširi iz njenih se pramenov las dišečih. Okus sadov nabreklih in rdečih omamno z njim spoji se v vroč delirij. Sladkost jezika spolzkega vznemiri ples ustnic, igro biserov drsečih, ugrizov slast, objem slapov šumečih, drget, hlastavi čar kot val se širi. Iz čaše popka vlažnega izlije srebrnozlati sok se v cvet odprti, kjer v stihe nežni se šepet prelije. Še zadnjič vztrepeta ji brst razprti, bledica marmorna obraz prekrije, na njem zrcali se podoba smrti.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Ajda
Strasti opojnih vonj dražeč razširi iz njenih se pramenov las dišečih. Okus sadov nabreklih in rdečih omamno z njim spoji se v vroč delirij. Spet pesem avtorja, mimo katere ne morem in odpre se mavrica misli, kaj je hotel avtor s to pesmijo povedati. In misli mi zasepetajo, da je morda to zelja po ljubezni, tisti sladki, ukradeni, v kateri se najdeta dva in tisti trenutki so le njuni..a vendar konec pesmi padec na realna tla in misel, zakaj izzivati usodo..morda, zelja, ljubiti se z njo, piti poljube z njenih ustnic, ne glede na ceno.... in se bi se naslo razmisljanje, o tej pesmi, ki je privihrala s vso svojo izpovedno mocjo in me v hipu osvojila... lp, ajda
Ajda
Odgovor na komentar: Ajda
hja, nisem navajena brati svojih postov, zato se opravicujem za grobe napake, ki so se prikradle med vrsticami , npr. s vso=z vso in se bi se nasla kaksna v nebo vpijoca;). ajda
Prejšnji članek na to temo

Nekomu