Ko črna noč se pozlati

črna noč se spusti prebudi žar strasti žamet mehkobe v dušo spusti vznemirjenje sladko telo spreleti poiščem te . . . tvoje roke . . . mehke, nežne… . . . . . . igrive… . . . . . . . . . divje, neustavljive… in ustnice . . . ki lačne so… . . . . . . me grizljajo, se igrajo… . . . . . . . . . do vseh skritih se kotičkov podajo… in noč črna gori ogenj žareče plamti zbudijo levi se, tigri zbudi vihar se neba orkan besnečega se morja divje pretresa z vrha do dna vrtinec strasti naju v omami vrti in . . . blisk . . . – razlije svetloba se večnosti . . .