#Poezija

Konec poti

Pozitivke1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Bojim se, pogubljena sem, ti si kriva, sovražim te. Iščem poti nazaj, toda prepozno. Jok ne pomaga, boli me. Ni več sonca, ne iskric v očeh, samo bolečina, ki me počasi ubija. Le kaj sem storila, da sem ti verjela, da bo vse lepše, konec težav - lagala si. Pregloboko sem, zame ni več upanja. Umiram zaradi tebe, prokleta droga! Brigita

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

Ajda
kruto... upam, da je le pesnitev, sicer pa ze pesnitev pove, da se pobiras... lp, ajda
Ajda
Odgovor na komentar: Ajda
se opravicujem za prvi komentar, nisem se navajena, da moram odpreti se naprej, ne pa kar komentirati in ocitno prvi ne velja, skoda da ni moznosti popravljanja... lp, ajda
Ajda
hja, je samo ona kriva ali pa tudi on, ce seveda to tvojo pesnitev prav razumem in se kako obrabljena fraza, vedno se krivda deli... lp, ajda
Prejšnji članek na to temo

Nastajanje