Skupaj zraščena kot dve stari debli objeti premočno v eno ne moreva več rok razpreti. Deblo razbito od viharjev strele globoko negovano z mehko roko je ljubezni postalo vse bolj trdno in trpežno. Brazgotin veliko deblo najino ima v razkošju krošnje lepo in bogato vsakemu viharju korenina močna se upira. Barve tople odele so deblo najino v jeseni čakalo mraz srebrni bo in starko zimo skrilo svoje veje pod odejo mehko, belo zeleni listi spomladi bodo spet vzbrsteli.
#Poezija
Midva
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tvoja sem
