Na postelji sonca

Grem z prstih po tebi, prst po prst, toploto svojega srca zlažem. Ležiš zraven mene, v jezeru tvojega očesa trepeta zraka sonca, in voda mojih pogledov tvoj pogled dotika. Dišeča strast v tvoje misli hoče prodreti. Hitim zaustaviti čas, trenutek večnosti u odblesku mehkega telesa. Zaradi tega me sprejemaš u splet vzdihov in obrobjem mojih bokov šumiš. Kako je lepo drhteti na postelji sonca, saj u lepoti bližina tvojim pohlepom strujam. Kot prihajajoči potok, dolinam naslade u tvoje roke vstopam, Z smeška mojega telesa laskati slastna ljubezen. Iznad sebe čutiš, koliko te božam nebom in diham poljubom. Tvojo dušo moje telo polni. Z smeška tvojega telesa ljubezen me slastno gosti, zato te sprejemam v splet vzdiha, in obrobjem tvojih bokov šumim. Ležem na tebe, u jezeru mojega očesa trepeta zraka sonca, a voda tvojega pogleda v moj pogled se meša. Hitiš zaustaviti čas trenutek neskončnosti, u odblesku mehkega telesa, dišeča strast u moje misli skuša doseči. Hodiš z prsti po meni, korak po korak, kot prihajajoči potok tvoje roke vstopajo v mene, in dajo toplino tvojega srca. Kolikor je lepa bližina v lepoti naslada dokler tvoja, hrepenenja dolinam naslade na postelji sonca struje. Čutim poljube v objemu neba, iznad mene dihaš in mojo dušo svojim telesom gostiš. Zal Kopp