Nemo zrem zdaj v nebo, kot sredi dneva bi bilo, strmim, strmim, strmim in čakam, da ponovno zaživim. (martina)
#Poezija
Zasanjana
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zimska radost
