Kdo ti piše pravila, če ne ti sam? Razbereš jih iz samega življenja. Postopoma. Spoznavaš njih pomen in nujnost. Dobro je, da so. Zaradi njih se lažje živi. Se ve, kje so meje. Idealno so zamišljena, le mi jih ne dosegamo. Ker jih nočemo. Pravimo, da utesnjujejo. Pa se varamo. To na lastni koži marsikdaj izkusimo. Svobodo je namreč treba znati brzdati. Tudi se je kdaj pa kdaj treba čemu odpovedati. Je že tako, da nam ni vedno prijetno in lahko, še posebej neradi se podrejamo. Le v naše dobro bo, če bomo pustili tem zlatim pravilom, da se nam vtisnejo v srce. Ne bo nas nič manj, napravila nas bodo samo bolj človečne. Danijela Premzl
#Poezija
Pravila in človečnost

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zasidrana
