S teboj ostala bi za vse večne čase

Ko čas mineva, ni nikogar, ki bi obstal in nepremično zrl, da bi kazalca se prekrila in bi dvanajsta odbila. Zato si mi kupil peščeno uro, da bom lažje čakala nate v dnevih brez časa, ko se vsi trudijo, da te iz mojega srca izruvajo. A ti še zmeraj upaš vame, čeprav odhajaš vedno znova in mi pošiljaš prelepe pozdrave z eksotičnih krajev, kjer čas ni ovira: tam vedno najdeš mlade zagnance, ki te sprejmejo medse, tako da se včasih prav bojim, da te lahko nekoč za stalno izgubim. Naj ti bom vsaj lep spomin, če že moram biti z njim, pa čeprav mi ni do njega nič, le tebe z njim želela sem opozoriti nase, s teboj ostati, če je to mogoče, za vse večne čase. Danijela Premzl