Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Stopila sem na greben zvezde, na zenit svojih sanj, s svetilko v roki in z angelom modrosti ob sebi, da poiščem kam so vstopile velike stvari s svojimi mladiči in kako so se razmnožile skrivne želje in povečale svojo prostornino, kam so se umaknila upanja, ki so jih sproščale sanje. Dež mi je napolnil dlani z darovi: izprošeno zlato tekočino neba, ki je dosegla vznemirljivo stopnjo nočne samote. Veke iščejo svoj mirni spanec in sanje, ki božajo kot žamet. Sanje, v katerih se prikazujejo zlati okrasi dvignjenih misli: spomini na tiste, ki smo ljubili in na tiste, ki jih bo objela naša ljubezen, naše sijoče oko pa jih še ni. Prikazujejo se le želje in zvezde, ki poljubljajo s sanjami. Vse stvari imajo svoje poti, svoj zvok, svoje barve in zavest resnice v sanjah, s katerimi iščemo in hranimo navdih svojega hrepenenja.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Rada bi...