Zvesta ostajam zvezdam

Zvesta ostajam zvezdam, ki vedo moje skrivnosti. Zvesta ostajam svoji poti in moralnim naukom, ki iz nje sledijo. Obožujem življenje in velike osebnosti. Prepuščam se zbirateljstvu nekaterim odvečnih vrednot. Moje besede pa ostajajo skromne, komaj izrečene, tako obrabljene, vsakdanje, da mi je kar žal mnogih ušes in oči. Upam, da bo nekaj teh besed le dočakalo Vaš ožji izbor na tekmovanju debitantov. Nič, čas priganja k delu, leta pa beže; kdo mi bo beležil uspehe, ki bodo slučajno nastali, kdo me bo rešil navade enoličnega, površnega ustvarjanja? Komu naj povem, da sem včasih dobra tudi jaz in da nisem samo za okras? Rada bi prišla do Vas, kar je samo razlog več, da še vedno plešem s peresom v upanju, da mi kdo nekaj misli podčrta… Danijela Premzl