Ko po polju sva hodila, odstrla se tančica je pozabe in drug v drugem sva uzrla spet, da ljubimca sva že tisoč let. Kot bila bi čarovnija! Življenj mnogo skupaj sva užila, se ljubila, sovražila – pač, tako sva se učila! Po temnem gozdu sama blodim, umirja misli mi šepet dreves, srce ljubeče sveto mi trepeče, naj skrbno čuvam čas – podarjene mi sreče.
#Poezija
Čas podarjene sreče
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Danaja, čudovita pesem, ki nam na direkten način poroča o milosti božji, ko smo deležni ljubezni, uživaj
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Hvala, Miran.
Večna ljubezen je dar, ki smo ga deležni,
ko se brezpogojno predamo Božji Ljubezni.
S pozdravi,
Danaja
Marja, če želiš videti iskanje duše dvojčice, kar daj - naj bo to tvoj pogled!
Saj poezija je namenjena temu, da bralec začuti odsev svojega hrepenenja, odsev svojega iskanja -
pa čeprav tega včasih še ne more ozavestiti.
S pozdravi,
Danaja
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ljubi
