Drža

Nekdo jo je ljubil z zlomljeno krvjo. Mislila je, da se bo zravnal, pa ga je veter pripogibal naprej, da je ostal pri tleh. Ob njem je rasla, brez njegove podpore, brez njegove odločitve. V venah je čutila toplo kri in se spreminjala v bilko. Kazalo je, da je sklonjenost trave pravilna drža, pa sta dež in sonce opravila svoje. Bilka se je dvignila v svetlobo, trava pa je gnila po plasteh, nagnjena k tlom.