Groza

Dovoliš intervju? Sem humanist, etik, filozof in strateg posebne vrste, s častnim doktoratom. Specialist za grozo. Rad bi napisal esej o bitju groze. Nisem Slavoj Žižek. Neoporečen DNK sem, aristokratskega duha. Nimam zajčje ustnice, večprstne roke, pesticidov v telesu, Alzheimerjeve bolezni, Parkinsona ali dednih degenerativnih sprememb pameti. Tudi nisem potomec ali vzorec nečastnega vlačugarstva. Pravijo, da sem sin patriarhalnega šovinizma, plastičen DNK, izkrivljenih potez na ustnicah, poseben primerek vzorčno – posledične odvisnosti svojega »fathra«. Psihiater je fasciniran nad mano, ko preoblečen v panterja zarivam grozo v kosti. Ne bom pisal o sebi, pisal bom o tebi, bitje groze Osama bin Laden iz Džida blizu Meke v Savdski Arabiji. Z energetskimi učinki nihanja in s predkonceptualnimi aksiološkimi načeli groze te bom sesul in ti odpiral drobovje. Sem sejalec groze. Roman Polanski nima nič z menoj. Ogledal sem si dve grozljivki: Cat Pople v režiji Tourneura, 1942 In Rosmary's baby Romana Polanskega. tretja je filmsko producirana - oglej si posnetke 11. septembra. Te luknje realnosti sem zabasal z mreno praspomina. V svoji spalnici občujem z grozljivim bitjem – s tvojo pokojno ženo. Grozljivost fantazijske projekcije me navdaja z zanimanjem. Pošast sem premestil v zunanjost polja. Rdeči dekor me privlači, ker vsrkava težišče sveta. Vsak večer rišem s čopičem kri Intervju je uspel. Hvala!