Dragi moj, poj z menoj

Pela bova o morja globini, rdečo nit v oceanih iskala, pela bova ob mesečini, se vse do vrhov Himalajskih podala. V naročju bom tvojem sedela, s kitaro gladila tvoj žametni glas, dokler melodija nebo obnemela, ko naju preglasil bo notranji čas. A ko pod borovcem dišečim žametna zemlja drhteča zapoje neslišno z glasom zvenečim, bo melodija v spominu kot sreča. Me spremljala bo na poljani, v vsakem vdihu bo zvenela, ob cesti prašni in prostrani, v potoku žuborela. Darinka