#Poezija

Večnost

Lucignolo1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ko naši zvezdi ugasnjeni sredi neskončnega vesolja, ko hladna zemlja prekrila bo naš obraz, ko že dolgo potlačen bo spomin na nas, ponovno bodo le za vas v sožitju zacvetela polja. In minilo bo milijone let, preden izgine vsaka sled, v vaših srcih živel bo spomin, ki nas bo pustil živeti v objemu opustošenih sivin.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Bojevnik