Vsak dan rečem Bogu - hvala

Vsak dan rečem Bogu - hvala, ker dal je, da sva se spoznala, nama razprl tančice je spomina, odkril, da že tisoč let sva se ljubila. Življenje hiti z neznansko nam brzino in strah me je, kaj bo, ko bo vse mimo. Bova spet leta in leta se iskala, kako naslednjič bova se spoznala? Me boš spoznal morda, ko ti na samem bom plesala in brez zadnje krpice na telesu bom ostala? Me boš spoznal morda, ko ti otroka bom povila, me boš spoznal morda, ko z ramo ob rami bova se borila? Kdaj pogledal boš globoko me v oči, globoko, da dušo zaboli, da razpre tančica se spomina in se pozdravi hrepenenja bolečina? Vsak dan rečem Bogu - hvala!