Uniči me!

Pohodi me, čeprav me boli. Kot trava sem, zate, a tudi trava živi. Če si želiš, me lahko pretepaš do onemoglosti, ali lahko me tudi kepaš, če premoreš toliko podlosti. Lahko me brcneš na drugo nebo, in ti vseeno podarim cvet, obarvam lahko tvoj svet, narišem pentljo in pobarvam mavrico. Lahko uničiš mi najlepšo pravljico, vsak srečen konec lahko spremeniš v tragedijo. pa ti vseeno jaz grozljivko spremenim v komedijo. Lahko me ubiješ, če te ne skrbi. Dovolim ti, da mi polomiš kosti. Čeprav me boli. Lahko mi odreš kožo z mesa, da teče kri. Lahko se me lotiš s pestmi ničesar nimam, niti srca. Vzel si ga ti, ki me lahko ubijaš, žališ, kritiziraš. Ki lahko iz pravljice narediš moro in pokvariš najlepšo zoro. Ti, ki lahko osušiš jutranjo roso, in pokosiš nežno travo z najostrejšo koso, ki v njej lahko najdeš moje srce in glavo. Ubij me, ker si želim. Bolje to, kot da trpim.