Poglej moj beden obstoj, sedim in pišem besede in se počutim kot gnoj, ko izražam v tekstu sliko svoje bede. Zaustavi se za trenutek, vzami si čas in preberi mojih čustev osnutek, poglej kako trpim. Tvoje srce ima ključ, a sam ga najti ne morem, prižgi mi luč, ker nestrpen sam ne zmorem.
#Poezija
Brez Naslova
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Včasih
