Traaalaaalaaa

Najlepša pesem kar jih je bilo kdaj objavljenih na Pozitivkah. Vzlik veselja in radosti! Popmlad prihaja, traaalala, traaaalala! Tatjana

Je mogoče to moderna nova poezija? Miran

Miran, da to je moderna vizualna poezija. Umetnost besed v besedni poeziji, umenost stavkov, ki jih projecira glas, v zvozčni poeziji sta krepilni, radostni, darežljivi. Celo beseda "bolezen" se sveti kot sonce. Vizualne pesmi se ne bere. Pustiti je treba, da naredi vtist najprej njena splošna podoba, nato pa še vsaka posamezna črka in beseda, zapažena bolj ali manj po naključju. Prebrana beseda se dotakne samo bralčeve psihe, beseda, ki jo zapazimo ali prejmemo, pa sprosti v psihi niz odzivov. Čim bolj je psiha občutljiva in bogata, tem bolj močni in bogati so odzivi. Zvečno pesem lahko tudi govori en ali več glasov, odvisno od njenega namena. Ko govorec sledi istemu ritmu in istemu nizu besed, lahko dodaja in improvizira, kakor ga je volja. Nobena zvočna pesem ni celota, ampak je predigra. Nova poezija premika besede po strani: imajo tačke, ki imajo krila, kolesa, dlani, noge, bližnje in oddaljene lučke. Vse to se premika kot kakšno oko. Ko beseda prodre v ozračje pesmi, zasije kot meteor. Kar pomeni, da postane v vizualne poeziji ritem moč. Ritem temelji izključno na moči besede in na prostoru, ki ga beseda zahteva. Pridruži se figuratvni ritem: v pesmi - krogu se duh proti svoji volji znajde v duhovnem krogu. Sleherna beseda je abstraktna slika. Površina. Prostornina. Površina na strani. Prostornina v glasu. Beseda je vidni del ideje, kot sta deblo in list vidna dela drevesa. Meni se je zaiskrila misel: Pomlad prihaja! Zapisalo pa se je: Po(p)mlad prihaja! Kdo je za to kriv? Vizualna poezija vendar! Ki je hotela prebrati "p" in si ustvarila svojo vizualno podobo o pomladi. Na poseben način! LP Tatjana

AAAHHHHHAAAHHHAAA, 111111111AAAAAAAAAAA!!!!! LLLLLLPPPPPPP!!!!!!! gggaaabbbrrriieeelll sssssssss......

Sonet za Gabrijela SSSSSSSSSSSS! Peti letni čas, ventil srcaaaaaaaaaaa, vive vita vitalisssssssssssss, poetikum fonteikum vizualissssssssssss! Lep pozdravvvvvvvvvvvvvv Tatjanaaaaaaa Magnetno polje besede Beseda je trda kot diamant, je lahko cvetoča kot roža, ki te grize ali boža. Živi pod plastjo sončnega neba in kozmično kipeče valovi v kozmično prostranstvo odhiti. Infinitizimalno daleč, v sonetje brezčasja. Si videl njeno snov? Si videl njenega duha? Si videl kamenčke iz katerih je sezidana pesem? Ali veš odkod prihaja ta snov, od prihaja ta duh? Ali veš kakšna bodo njena zrna pšenice? Ali veš kaj se godi s kmetovalcem, ki seje poezijo? Stavek je stanje civilizacije besed, samostalnik, ki mu sledi pridevnik stopa v civilizacijo, specializacijo besed (Tako po manifestu poezije). Besede ljudem celijo jezik. Jezik je Afrika jezika, usta so azil pribeglega. Beseda ne more več dojiti človeka, to lahko naredi samo poezija. Mati duha. Je pustolovščina na svobodi, je življenje v kletki, ki ga osvobaja okovov. Poezija je magnetofonski trak duše, poezija je buldožer, ki izravnava kaos. Poezije ne beri, z njo se hrani! Knjiga prihaja!

Hahaha, hvala Tatjana! A veš zakaj tisti - ssssssssssss.. na koncu, ob imenu gabriel!? Po kitajskem horoskopu sem namreč - kačččaa.., hehehehe.. Lep pozdrav v Koper!

Gabrijel, tisti Ssssssssss, na koncu ni kača, temveč smehhhh. Ha, ha, ha. Nihče ne ve zakaj se smejeva obaaaa. Ha, ha, ha... LP Tatjana

Oranžno se mi sveti, ko vidim vaše ozive na to pesem. Mislim. da dojenčkasta pesem prebuja dojenčkastost v nas. Čutim, da preprostost prebuja naravo naše Preproste Duše. Kaj mislite vi?

Vse skupaj me malo spominja na pravljico o cesarjevih novih oblačilih. Da ne bom preveč ovinkaril - ta "pesem" je čisto navadno blefersko sranje!

Tipično zate in za podobne zagrenjence, ki ne zmorete spoznati radost, ki je prelita na papir. Pa če je radost trajala le trenutek, je boljše kot nič.

Po travi že zvončklja, pomlad prihaja, ha, ha. Nevidni sprevod zvončkov, malih belih palčkov bodo zimo v jamo dali, jo pogrebno pokopali. Tatjana

Zima kot seme v zemlji počiva OOOOOOOOAAAAAAAH sm zaspana. Trobentica z zvončki jo pokriva Triiiiliiiipiliiiii, triiiiiiliiiiipiiiiliii. Pomlad je svoj mrzel plašč odkrila Tatjana s trobentozvončki je zaplesala v plesu spomladanskega cvetenja. HAAAAA, HAAAA!

Pozdravljen Cangula, Tatjana bo res s trobenticami in z zvončki zaplesala, saj se ne more odreči življenju to pomlad, ki jo zima tako vztrajno skriva s svojim belim plaščem, da ne pusti pomladi, da bi se pokazala v svojem razcvetu. Prihaja čas in kmalu se ji bomo nasmejali in jo objeli v vsej njeni cvetoči lepoti. LP Tatjana