ko se zvečeri, ko pogasnejo vse luči, takrat blazino stisnem k sebi in si mislim, da si ti.... v neznosni samoti misli bežijo na vse strani, te iščem, te čutim, te božam, občutim... povej, ko se zvezde prižgo, pogledaš kdaj v nebo, se kdaj spomniš, da obljubo si mi dal, da zame vsak večer jih boš prižgal.... ko pogasnejo luči, skoz spomine mi zletijo vse besede izrečene, vse obljube podarjene... kje si....?
#Poezija
večer v samoti...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
V letu 2006...
