Sprehod s teboj

Še vedno v noči, v mestu spijo hiše, oči v mislih pa mi se klatiš kot klatež ti kot sonce ki z jutrom vstane zbežiš z mano na cvetoče travnike prostrane. Govorit, poslušat greva trave visoke ob tebi pogrejem mrzle si roke vohava opojne vonje dišave odpeljejo naju v neznanske sanjske višave. Vsaka skupaj narejena stopinja nove skrivnosti v nama razgrinja vidim rad tvoj srečen obraz s teboj, ob tebi večno bi rad bil jaz. Z nama zaspi celo mesto bledo že vidim laterno tam čez cesto s teboj spet odpeljem s sanjami se v tretji svet tega nihče nama ne more vzet.