Pokopališke ciprese

(Prebliski ob Dnevu mrtvih) Ali si opazil, da na pokopališčih rastejo visoka drevesa, sloki večno zeleni častilci neba. Ali si opazil, da ciprese tiščijo veje ob telesu, da njihove roke ne bi komu kaj žalega sotorile. Ali si opazil, kako so se pomladila človeška telesa, ko so vstopila v rastlinski svet in koliko svetlobe imajo v krošnjah. Z veliko več svetlobe se hranijo, kot so se hranili njihovi predniki, ki so načrtovali in preurejali svet. Ali si opazil, da veter niha in upogiba ciprese, vendar te se vselej zravnajo, nikoli se ne prelomijo ali uklonijo gospodarju vetru, kot se upogne in prelomi človek pred svojim gospodarjem. Ali si opazil, kako ošiljen vrh z anteno pod nebo imajo ciprese, srce pa v svojih koreninah, razraščenih po človeških telesih; iz stisk in izkušenj in človeškega kesanja se učijo kakšne ne smejo biti. Ali si opazil, da tudi človeških oči, ki niso znale videti trpljenja in bolečine sveta ciprese nimajo. Mrtve pustijo spati in si niso nadele oči za okras svojih teles. Ali si opazil, da se ciprese hranijo iz ostankov človeškega mesa in ne hlastajo z usti dobrot, ki bi jih kupovale s svojim suženjskim delom. Ali si opazil, da tudi ušes nimajo ciprese, da bi poslušale človeške zlagane besede, in tudi tarnanje trupel zaradi neuslišanih iluzij preslišijo, ko globoko dihajo s svojimi zelenimi pljuči. Ali si opazil, kako lepo bo tvoje zeleno življenje brez človeških lastnosti in kako tanka in krhka je črta med človeškim in rastlinskim svetom, v katerega vstopaš preoblečen v drevo s svojim odhodom ? ...o0o...