#Poezija

Čisti pri izviru

Klavdija1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Čisti občutki tečejo. Vse kar je čisto drsi. Skozi srce, lase, oči. Čista solza gane. Teče skozi nasmeh, drget. Po koži navzdol v tla. Iz tal požene nov cvet. Roža razprtih, neovenelih. Čisti so beli, lepi. Ker v sebi čuvajo vse, barve, ljubezen, zanos. Čisti so le pri izviru. Tam, kjer vre resnica na dan. Tam, kjer ni časa za razum. Tam, kjer ni časa za spomin. Tam, kjer nebo ljubi zemljo. Tam, kjer se rojevajo sanje. Tam, kjer ni umazanih rok. Čisti se veselijo želje. Upajo, verjamejo, se dajejo. Čisti nikdar ne izginejo. Vedno se pustijo videt, čeprav so v resnici nevidni. Tečejo, tečejo, zadnji krog. Klavdija KIA Zbičajnik

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Ti sploh ne veš…