Povabilo

Roka se spušča k meni vse nižje, skoraj že čutim jo, vedno je bližje. Povabilo naj grem že vendar za Njim, "ne zadržuj se", pravi glas mi in spomin. Stopi naprej brez strahu v božjem sijaju, "ne boj se, zaupaj, bodi v raju", vsako minuto in uro in leto trpljenja, "izgubljaš, zamujaš nalogo življenja". Življenje je dragoceno, če ga živiš, če delaš dobro, misliš in govoriš. "Bodi koristna, ne trudi se več, ko delaš in delaš stvari, ki so odveč". Božja pomoč je tu in sedaj, je glas, povabilo, je močan sijaj. "saj svetlo je, upaj si, pojdi naprej, ni treba postavljati si nevidnih mej".