#Poezija

Ko dan zaspi

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ko dan zaspi, ko se vse pomalem umiri, se zasliši šumenje dreves, ki v vetru plešejo svoj ples. Mir preplavi vse poti, tema prestraši ljudi. Ko dan zaspi, takrat se noč rodi. Ko dan zaspi, lahko slišiš kako potok žubori, Vidiš noč, kako v sijaju zvezdic zaživi.. In novo jutro se zbudi. Ko dan zaspi, se vse v tebi razbistri. Ni več iskanja luči, Uživaš v temi. In vsaka zvezda ki gori, sveti zate, za tvoje oči. Vsak korak, te poti.. lažji se ti zdi. Ko dan zaspi v temo, gre daleč z njo. veter ju nese proč, da skupaj prebudijo noč.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Tatjana
Draga Navihanka, krasna pesem, ki je pregnala vso jesensko otožnost in mi napolnila srce z veseljem. LP Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Trenutek zavedanja