#Poezija

Vsak ima svojo pot

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ali me slišiš, ko kličem zimo? Ali me vidiš, ko mirno hodim mimo? Ta pot me pelje dalje. Stopam po rosni travi, ki prerojeva moje noge.. in staro življenje davi. Ta pot je moja, kliče na nove zmage. in obeta nove poraze. Nočem več zgage. Ta pot je resnica, Za to pot ne potrebujem klica. Je samo moja.. in jaz nisem več tvoja! To je začetek, da tukaj ostanem.. tu se začne moj mali svetek, tu si zjutraj oči pomanem. Ta pot je moj svet, ko si zvečer vzamem svoje sanje, ko si namesto joka odmerim spanje.. ta pot je moj svet. Ta pot nima zamer.. in v njej ni sovraštva. Ta pot vsebuje ljubezen na tisoč in en način. Ta pot se tu začne, in gre dalje. Vodi me po ravnih poteh.. jemlje žalost mi..in me spravlja v smeh!

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

titanic
ja, to je pot ljubezni in zaupanja, tudi če je kdaj hudo in boleče. lp Titanic
čangula
Odgovor na komentar: titanic
Lepotično! Tvoja pot moja pot naša pot k samemu sebi Tvoja pot k meni moja pot k tebi naša pot k izvoru.
leo
Odgovor na komentar: čangula
...izvirno!... torej - vase k izvoru...
Prejšnji članek na to temo

Šum