Dan, ovit v sivo membrano Časa, V katerega je ujet Tvoj Trenutek. Tu je; Osamljen čaka, Da ga rešiš s svojim Namenom In ga preko Domišljije popelješ Na drugo stran Mavrice. Skrivnosti, ki čakajo, Da jih razkriješ… Življenje, ki najbolje vé, Kaj potrebuješ In ki se Ti razdaja na vsakem koraku, Ob vsakem pogledu, Z vsakim Vdihom… Vzemi ga…! Osvobodi Trenutek in ga spremeni v Večnost, Dokler igraš Igro, ki ji praviš – »Moje Življenje«.
#Poezija
Moje Življenje

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Samota besede ljubezni
