#Poezija

Želim si objema

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Tema je in gromek zvok se sliši iz daljave. Zvezde poskrile so se vse, Težke kaplje bodo padale. Tema je in veter vedno močneje tuli. Listje v topli jesenski noči, rahlo šelesti.. in mir preplavlja kar v temi skriva se, čisto vse. In grenke solze, polzijo po mojem licu. Nežno božajo me, kakor bi želele me potolažiti v klicu "Strah me je!" Tema je in bliski strel sekajo tišino. Ne ozirajo se na višino udarijo to, kar je,.. čisto vse. In oči so žalostne mi, oj kako rabim človeško bližino. Potrebujejo druge oči, da zaznajo njih milino. Tema je in vihar na morju se razvname. Ladjam v skupini raztrga jadra in potopi tiste same. In moja roka potrebuje drugo. Da stisneta drug drugi dlan. Da pokažeta ena drugi, in povesta " Hej prijatelj, rad te imam!". Tema je in pticam so krila odletela. Volkovi tulijo v noč in pazijo na svoja krdela. In moje telo, želi si objema. Močno objame naj me nekdo, z rokama obema.. Naj me boža, po licih, čisto mirno.. In naj mi pove, da sem rešena vsega.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

Tatjana
Kako lepa pesem, polna hrepenenja in mladostne svežine. Lep pozdrav Tatjana
navihana
Odgovor na komentar: Tatjana
heh Tatjana.. pesem nastane, ko jo čutim.. in ko imam približno iste oz. enake občutke.. in ko so seveda dovolj dobri in dovolj močni, da se izlijejo v besede :)
Tatjana
Odgovor na komentar: navihana
....to je tako, kot če bi ti iz duše zletela bela golobica, se dvignila visoko na nebo in ti zamahala v pozdrav s svojimi perotmi in ti rekla: "Navihanka, jaz golobica te objemam". LP Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Pesem Šaumbre