#Poezija

Tvoja notranja vez

Stoyan Svet1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Na začetku nista imela nič, a sta si vseeno vse delila, namreč takrat sta se še ljubila, bila sta si zvesta, hvaležna in bila sta neizmerno srečna, kajti ljubezen je bila tista ki ju je ves čas hranila. Potem je ena stran ugotovila, da drugi strani nekaj manjka in druga za prvo prav tako, in začeli so se večni prepiri kaj naj kdo ima in česa ne, kakšne so njune zasluge za vse. Vmes pa sta se vse bolj redila, oddaljila in se vse bolj sovražila, bila vse bolj ljubezni lačna, a hkrati popolnoma nesposobna, da bi od svoje sovražnosti odstopila, bila sta si tuja in globoko nesrečna. Prav tako sta si lahko tuja, tvoj razum in tvoja duša, razdvojena v pomanjkanju hvaležne ljubezni Njemu, ki ti prav to vez omogoča. stojči Stojan Svet

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

čangula
Res je. Naša sreča ni v drugih ampak združitev s samim seboj - s svojim izvorom. Samo tako, prava ljubezen nikoli nebo minila...
titanic
Odgovor na komentar: čangula
Kolikor želimo biti srečni, sami odločamo. Ko se pogledamo v srce, vidimo koliko ljubezni imamo in potem lahko s to ljubeznijo šele osrečimo drugega. Velikokrat pa se naveličamo tudi lepih stvari, ne znamo biti hvaležni Njemu za vse kar imamo. Da človek ohrani, kar ima rad, mora biti hvaležen in se tega zavedati. Vprašati se je treba: koliko sem sam prispeval k "svoji" sreči. Priporočam dnevno molitev, ki deluje: Gospod, vsemu se lahko odrečem, samo brez Tebe ne morem. Ti, Kristus, moj vodja, Gospod, vse je v Tvoji volji, zato ničesar ne izgubim. lp Titanic
Stoyan Svet
Odgovor na komentar: titanic
Draga Čangula in Melita, hvala za vajina lepa komentarja. Hvaležnost je res osnovni ključ za odpiranje vrat svojega srca. :) lp --- stojči
Prejšnji članek na to temo

Iz teme