#Poezija

Spomin

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Še vedno mi v srcu živiš. Tvoja postelja te čaka, da se živ spomin uleže nanjo. Vse tvoje stvari čakajo, da jim čas določi usodo. Sedaj nimaš moči. Ali premišljuješ kdaj boš prišla nazaj? Vse te čaka. Čakam te tudi jaz, da bi ti lahko povedala, da sem ti hvaležna za vse. Vse to nima zate nikakršne resničnosti več, vendar resničnost obstaja: nedostopna in nedosegljiva si. Ko se bo zdanilo, bo sanj konec in vse bo po starem. Tebe ni več. Dan je oznanil tvoj odhod. Za vedno. In vendar si tu, da bi jaz iztisnila iz sebe, kar me še teži na duši in kar ti imam še povedati, moja draga mati. ..o0o…

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Sol