Še vedno mi v srcu živiš. Tvoja postelja te čaka, da se živ spomin uleže nanjo. Vse tvoje stvari čakajo, da jim čas določi usodo. Sedaj nimaš moči. Ali premišljuješ kdaj boš prišla nazaj? Vse te čaka. Čakam te tudi jaz, da bi ti lahko povedala, da sem ti hvaležna za vse. Vse to nima zate nikakršne resničnosti več, vendar resničnost obstaja: nedostopna in nedosegljiva si. Ko se bo zdanilo, bo sanj konec in vse bo po starem. Tebe ni več. Dan je oznanil tvoj odhod. Za vedno. In vendar si tu, da bi jaz iztisnila iz sebe, kar me še teži na duši in kar ti imam še povedati, moja draga mati. ..o0o…
#Poezija
Spomin

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Sol
