Poletni dan

Jutro me je pozdravilo in zarja mi je pobožala veke, ki so se prilagodile svetlobi. Še pomislila nisem, da bo vroč poletni dan tako oznojil in utrudil ljudi, izsušil cvetno gredo in da bodo gibi in njegova govorica težki, vroči, soparni in dušeči. Niti pomislila nisem, da bo ta dan pordečil češnjo, ji naložil lepoto ljubezni in jo daroval mojim očem. Ta dan je privabil ptiče, hrošče, čričke in ljudi. Stegnila sem dlan, da vanjo narava odloži svoj sadež. Rdeč pomen, ki ga je ta dan temu dogodku zapisal, sem shranila v srce. V krošnji sem videla tisti mladi obraz, ko je češnja cvetela in ko je jutro v belo pobarvalo vse njeno skrito poželenje, a dan s svojimi barvami vedno znova daje odgovor na vprašanje kaj bo s teboj in da so tudi letni časi tvoje življenje, ki ne budijo le želje po cvetenju, temveč tudi strah, da bo drevo izpilo vso luč. Zato vsak dan stopi v vrt in videl boš sebe v notranjost kako zoriš kot končno bitje. …o0o…