S teboj ljubil bi se povsod

S teboj bi ljubil se na gozdnem mahu, na praproti, ki po dobravah rase, na spomladanskih rožah tihe jase, pod češnjo, ki dehti po cvetnem prahu. S teboj bi ljubil se v dehteči travi, na snopih rži, ovsa in pšenice, na mrzli plošči skalnate police, na vročem pesku afriški puščavi. S teboj bi želel se povsod ljubiti, povsod, kjer mogli najini telesi bi vdati se ljubezni tihi, skriti. Naj jutro bo, naj noč se v dan prevesi, se nama, ko drug drugega želiva, razkošna postelja povsod odkriva.

Komentarji

1 komentar

Tatjana30. jun. 2005 ob 08:28

Kdor koli že se je spominil in objavil pesem pesnika Rada Bordona (*1915 + 19.06.1992), objavljeno v pesniški zbirki "Podobe mojega sveta", 1993 (stran 59), s predgovorom Janeza Menarta, in se posvetil pesnikovemu spominu, je lepo. Med bisere njegove poezije spada tudi pesem

Lepota

Karkoli si, lepota: le utvara
željivih čutov, blodnih sanj privid,
neskončen cilj, v daljavi še zakrit,
brezumno prazen up, srca prevara,

resnica, ki boli, pradaven mit,
zdrobljiva kupa, dragocena žara,
ničvreden zmazek, mojstrovina stara,
mogočen plamen, le beldikast svit,

četudi iščem te svoj živi dan
in dasi te nikoli ne izmerim,
sem bil, sem še in vselej ti bom vdan.

In če v zvestobi se ti izneverim
naj bom ob tebi z žejo prikovan
in, vate zroč, s slepoto kaznovan!

Lep pozdrav pesnikovi sestri Veri Bordon, pesnici iz Kopra

Tatjana Malec

Moje mesto

Komentarji