Bil si moje sonce in luna, vse zvezde, ki so mi krojile pot, moje nedolžne solze in histeričen smeh, bolečina, ki me je utapljala in upanje, ki me je potegnilo sem. Edina svetloba v morečih sanjah in strah, ki je požiral pogum... Ne razumem te ljubezni, ljubim pa te zaradi pepela, ki ostaja.
#Poezija
Četrta
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Če bi lahko..
