Spravim se na plažo pod drevo smejat

(Satira) Ko me je dan zalil v jadra lanskih spominov z dolgočasjem do grla in je plima plivkala čez rob, se spravim na plažo pod drevo smejat. Gledala sem prgišče kamenčkov, ki nočejo pozabiti na lansko poletje in jih morje odnaša, a meni živobarvne frnikule prinašajo srečo tega poletja. Jaz se pod točko zenita zmerno cvarim in sonce je znorelo od smeha, ker se je luna neke poletne noči, ta romantična avša, prevrnila in se zagozdila med skalne čeri. Zvezde so ji privoščljivo zaploskale. Sedim in ližem sladoled na plaži in vržem svoje lanske spomine v morje, da se ribe namucajo namesto mene in odšarmirajo z fluorescentnimi očmi, da okusijo vonj, okus in otip mojih morsko penastih utripov, načičkane od erotizma in posezonskih brstenj. Naj gredo bizonom v Afriko noge preštevat in naj jim morska trava ne razžre steklovino oči, ko bodo učeno sortirale ezoteriko. Te dni si dopovem, da je letošnje poletje dober dokaz za to, da je toliko lepega v stvareh in ljudeh, ki jih lansko leto nisem videla. Riba z modro manšeto mi je pomahala in me zdramila iz miselnega lenarjenja, v katerega so me zapeljali pomlajeni čuti. Jaz obesim mokre kopalke na svetilnik in poskušam nadoknaditi zamujeno. Plavam pod vplivom domišljije in si popravim smešen čop las nad čelom pa si zasukam klobuček nad desno oko. Na obali sem opazila, da so iz morja priplezali verzi, tedaj sem po morju spustila papirnato barčico in ji zabičala, da zaplava krjavlja, ko zagleda rdečo barvo na rešilnem pasu morskega psa. Letos nisem utrujena želva v odloženem jajcu v vročem pesku na počitnicah, kajti gibi želv, rib in ljudi so letos različni. Pridite! Morje vam podeli vzvišeno nalogo: lenarjenje in sanjarjenje, ki mu lahko slediš. ...o0o...