Sonce življenja, luna smrti

Glej sonce podnevi, glej luno ponoči. Dan v dnevu je noč, noč v dnevu je dan. Tema in svetloba se igrata, le odtenek en drugega sta, in smrt-življenje valovi, da zdaj tako je, drugič pa tako. In mi ne vemo, kaj je kaj, pametni norci vse ločujemo, iz ritma smo naša bitja potegnili, kakor da bi vsi radi zgnili. A ritem je, vseskozi valovi – zdaj noč je, zdaj je dan. Življenje pride, življenje gre, vse kar živo je, nekoč umre. Ni dvojega, vse Eno je, le skoči vanj in sprosti se.