#Poezija

Prijateljici

Alan1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Videl sem sij v tvojih očeh, prijateljica; že dolgo ga nisem. Sprašuješ me, sprašuješ se. Lahko prideš – tu sem; nikamor nisem odšel. Vem, da bo treba ubiti črno srce, ki bo pustilo grozljivo rano v prsih stvora, in to bitje bo moralo umreti – ne bo mu pomoči! . Jokali bodo za njim. Ubito truplo bom pustil razkroju in šel naprej v življenje. In ti boš tam nekje, prijateljica, spredaj med ljudmi, ki so izbrali isto pot. Vidim te v tvoji lepoti, kako se vračaš spremenjena. Stopaš nežno in pogumno, morska voda ti boža noge na koničastih ostrih skalah

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Človek današnjega dne