flower.power1 min branja
Deli zgodbo

Bila je to noč, ki še kar traja: z rahlim vonjem po barvi in zmedenim pogledom na poslikana platna. Ena od tistih, ki ogromno dajo a potem še več vzamejo in taka, zaradi katere razumem vso patetiko Romea in Julije. Ena sama zimska noč, ki jo vlečem za seboj kot pohojeno senco. Pa naj bo še tako daleč: samo ena je in samo moja.

Prejšnji članek na to temo

Istrijanka bi puvela