Svet bo lep

Ko sonce za seboj ugasne Luči, se umakne in Zapre Oči. Ko ni več Kraljevih sončnih sveč, Svet se strese in ga preseka meč. Temna noč pokrije vse, ovije duše z mesečino, vstanejo le zvezde še.. jih umijejo in zbrišejo bolečino. Drevesa zaspijo v miren sen, omagajo veje jim od bremen. In cvetovi vsi, zaprejo svoj cvet, in ne pustijo žalosti v svoj svet. Tudi jaz ne bom dovolila, da bi prišla! Tudi jaz bom zaprla svoj cvet in šla. Zaspala bom v miren sen in se otresla bremen. Zjutraj pa spet bo v meni veselje vzklilo in se veselilo. Spet bo Svet lep! In spet bo vredno na njem živet!