#Poezija

Tu sem

navihana1 min branja
Deli zgodbo

Ti veš, kako mi je! Ti slišiš, ti veš vse. Ti vidiš, vidiš me.. Tu sem, zate le. Samo jaz in to je vse. Samo preprosta jaz, tu je moj edini obraz. Tu sem, vsa sem tvoja. Milo gledam tvoj obraz, lahko bila bi boljša jaz. Ti veš, da luč posije, ko dež poneha in se luna skrije. Ti veš, da jaz sem tvoja in da lahko bila bi svoja. A morda ne veš, da bi bila lahko boljša, če te ne bi bilo. Morda ne veš, da še lahko narišem črto in izbrišem jo. Morda ne veš, da je svet lep, tudi ko dež je in ko je mesec svet. Morda ne veš, da je lahko moj preprosti obraz le odsev..morda to nisem jaz. In ti ne veš, da se lahko vse zamaja, ti ne veš, da obstaja moč Zmaja. Ti ne veš, da res obstaja. Ne veš niti, da si lahko le Vmesna postaja! Ti ne veš toliko stvari! Ti si slep, ko luna spi. Ti vidiš površen svet.. Ne vidiš zakaj zares je lep! In tebi nekoč bo žal, ker prej nisi spoznal.. Tebi bo hudo, ker veš.. nikoli več ne bo.. nikoli ne bo kot je nekoč bilo!

Prejšnji članek na to temo

Zasidrana med gorskimi grebeni