Razmislek

Mislim, da nas tudi strahu ni potrebno biti strah. Zakaj le? Če ga ni, če ga ne rabimo, če si ga ne želimo, nas nima biti kaj strah. Moje mišljenje, pač.

Kogar vodi strah in počne dobro, da bi preprečil zlo, tega ne vodi pamet. Miran.

"Efdir" kakor so ga ljubkovalno imenovali njegovi najbližji je nedvomno bil eden največjih velikanov človečnosti prejšnjega stoletja. Ko je zbolel za paralizo, ga je res bilo strah, da bo umrl, a je s svojo voljo in optimizmom premagal svojo bolezen, premagal je ekonomsko depresijo, premagal je odpor kongresnikov, ki so nasprotovali ameriški vključitvi v drugo svetovno vojno in bil veliki zmagovalec druge svetovne vojne. Brez njega ZDA ne bi bile to kar so. Kljub temu, da je vreden vsega mojega spoštovanja in občudovanja, je njegova misel: "Edino, česar nas je treba biti strah, je strah sam." ni kaj dosti modra. Zakaj? Ker je strah samo posledica nekega nerazčiščenega preteklega vzroka. Zato ker je v samem bistvu strah samo posledica nepoznavanja lastne duše, Zato ker je strah samo gledanje v senco, ki nam jo daje notranja luč. :) Amen lp --- stojči