Le kaj te je privedlo sem

Oddaljen zven, skozenj šel si ti. Ostal je na sipini morja kamen tvoj obraz, na obrežju negibna senca, ti si zaboden vanjo, po razsutem pesku morska trava, ki morje na robu spanja v svoj mir obleče. Potopljena ura. Priplaval na površje je njen kazalec, pred poldnevno pripeko rak. Zravnan in vitek merilec časa je veslal v prosojini dan. Spomini mirujejo, miruje hip, miruje veter z juga, pne se iz morja spolzki kamen, zasidran kakor čas in ti si vstopil vanj. Le kaj te je privedlo sem, si mar hotel obtežiti lažjo stran? ...o0o...