Kličem te dež v imenu moje žalosti! V čevljih voda. V očeh voda. Zemlji odtrgan sadež v zračni preji je postal popotnik zelene tišine skoz barvitost in vonjave tega sveta. Ko je sončni zaton pogledal za goro je razžarjal svojo minljivost, ki ločuje telesa kar jemlje. Moja roka je ranila sadežu cvet. ...o0o...
#Poezija
Ranjen cvet zelene tišine
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pozdrav
