#Poezija

Srce junak

MATHEA1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Srce junak Je duša zavpila Luno razbila Mlečne sokove nesramno polila Da pluje zdaj ladja Brez jader Zgubljena Na nebu ne sveti več zvezda nobena. Pa srce vztrajno luno kašira Mlečne sokove s slamico nabira Eno po eno zvezde prižiga Da pluje spet ladja življenja veselo Kot prej še nobene ni nikdar ujelo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Pozdrav dnevu