Spolnitev

Skozi vonjave vrtnice v tekočini hrepenenja, se moje telo pretaka po nevidnih žilah srca in oči vstopajo v oaze, ki me sprejemajo v svoje izvire z okusom izgubljenih slasti. Svet sedi na težki gmoti, ko se vode bistrijo in odhajajo skoz svetlobo moje kože. Po delčkih sekunde, ure in dneva sem sestavljala dojetje radosti iz umikanja in odrinjenosti v mnoštvo utekočinjene spolnitve. S kakšno neverjetno silo me je odpihal veter skoz cvetočo vrtno uto očiščeno strasti. Še nočnemu nebu se ni bilo treba zrcaliti v mojih očeh. Bila sem odveča stvar v podobah tihožitja, pregnetena v kvasu sanj in ob belem dnevu samosti, spolzim zaspano osrediščena in izvrtinčena v osi svojih misli, ki jočejo sonce in zvezde v božjo košaro dobrih namenov in želja v neskončnem bivanju mene v zamejenih gibih, ki mu osuplo čudenje in strmljenje odmerja mesto skoz kalejdoskop spoznanja. ...o0o...